Potem, ko so stari Kitajci že pred več kot 3000 leti poudarjali pomen barve živil, je sodobna znanost ponovno odkrila, da velja pri sestavljanju jedilnika zdrave in polnovredne prehrane poleg kvalitete in kvantitete upoštevati tudi njihovo barvo. Barva živila lahko ugodno vpliva na organizem ali pa mu škoduje. Poleg okusa ima pomembno vlogo tudi barva živila – idealen obrok naj bi vseboval hrano vsaj v petih odtenkih barvne lestvice.
Vpliv barve posameznih barv živil na človekovo zdravje je naslednji:
1. Zelena
pospeši delovanje jeter in žolčnika (kumare, kivi, rabarbara, solata, špinača, ohrovt);
2. Rumena
je vir moči in energije (limone, pomaranče, mango, grenivka, dinje, banane);
3. Rdeča
obnavlja organizem (redkvice, rdeča pesa, paprika, paradižnik, rdeči radič, češnje, jagode, lubenice, rdeča jabolka in pomaranče);
4. Bela
ohranja vitalnost kože in okončin (hren, riž, beluši, bela repa in zelje, koleraba, črna redkev, koren peteršilja, mleko, čebula in česen);
5. Modra
uravnava količino telesnih količin (školjke, postrvi, jajčevci, črno grozdje, slive, olive, rdeče zelje, borovnice in kaviar).
grison,
to so barve čaker in avre človeka. Obstaja tudi kromoterapija, ki zdravi z barvami
,
Zelena je barva srca, rumena je barva pleksussolarisa, rdeča je barva spolovil, bela je barva glave in modra je barva grla
Comment od vlatka — 28. november 2006 @ 11:22 am |
Če ješ uravnoteženo hrano, skladno s predpisano piramido količine določenih živil, je to to. Ker pa to slučajno pomeni, da so živila različnih barv, je škoda besed. Recimo, da namesto črnega grozdja ješ belo in namesto črnega rdeč kaviar, je po mojem čisto vseeno.
Kdor pa trdi, da je zelena barva srca etc., je za mene šarlatan.
Comment od mijau — 28. november 2006 @ 11:48 am |
Hi, vlatka
.
Comment od GRiSON — 28. november 2006 @ 12:13 popoldan |
a je kakšna hrana črna?
Comment od Ninočka — 28. november 2006 @ 12:19 popoldan |
mijau,
potem sem jaz šarlatan…, ti pa vseeno povem, da če imaš srčne težave ali težave okoli srca, in z timusom – si te zadevice zdraviš z zeleno barvo.
Comment od vlatka — 28. november 2006 @ 12:20 popoldan |
ninočka,
vsaka hrana je lahko črna, če je strupena – kar pomeni, da seva črno barvo.
Comment od vlatka — 28. november 2006 @ 12:21 popoldan |
to se pravi da bom jaz LEPA in PAMETNA..ker sem ravno vceraj kupila:RDECO PESO,KUMARCE IN ZELJE
ja,jaz sem pa jedla CRNO RIZOTO…in je bila mnnnjjjaamiii…tko da Ninocka,pejt pa probi.sam ful pusta zgleda na krozniku
Comment od tincapinca — 28. november 2006 @ 1:14 popoldan |
Hmmm, imam nekaj pomislekov…..mušnica ima tako lepo rdečo barvo z belimi pikicami, vabi kot pikapolonica……no ja, jaz se v te novodobne zdravilne znanosti ne spoznam, ker mi moj želodček še ni povedal katere barve obožuje.Le kaj porečejo slabovidni in slepi?
No, pa saj bom tiho, da ne bom koga ujezila.
Comment od majakrizaj — 28. november 2006 @ 2:00 popoldan |
no, glej zlomka! zdaj imamo pa novo zdravilo
Comment od vid — 28. november 2006 @ 2:25 popoldan |
Vlatka, če bi jaz imel srčne težave, bi prej izbral rdečelasko, ali črnolasko, rjavolasko ali blondinko. Zelenolaske nikoli.
Comment od mijau — 28. november 2006 @ 4:07 popoldan |
mijav,
zelenolasa sem samo jaz na tisti sliki.
Lahko pa ti odpravim srčne težave.
majakrizaj,
to ni novodobno, pač pa staro že 5000 let in izvira od Kitajcev, ki roko na srce, vedo kaj delajo.
Comment od vlatka — 28. november 2006 @ 7:22 popoldan |
Ninočka,
naj ti razložim, tudi črna hrana obstoja, Recept je sledeči: V kozico daj malo vode in kapljico olja, ter nareži nekaj zelja, je poceni. Nato kuhaj na malo bolj vročem ognju v zaprti kozici. Potem greš za pol ure pisat komentarje. Ko zadiši iz kuhinje, pusti računalnik in poglej v kozico
.
Za morebitne posledice ne odgovarjam.
Comment od GRiSON — 28. november 2006 @ 7:37 popoldan |
tincapinca,
seveda si lepa in pametna, samo da ne boš pretiravala
. Črna rizota je ssstttruuupeeeenaaaaa, pazi 
!
Comment od GRiSON — 28. november 2006 @ 7:43 popoldan |
maja,
se pravi rdeča mušnica je za spolovilila, bela pike na mušnici so za glavo, naprej ti ne znam razložiti, sem mrzel
.
Comment od GRiSON — 28. november 2006 @ 7:51 popoldan |
haha…gospod Grison:ni strupena…je pa res da je vedno izgledala nekako Ppusta
ce pa ze je strupena…hmmmm….a ni vsak vcsaih mal potreben strupa 
Comment od tincapinca — 28. november 2006 @ 7:53 popoldan |
grison,
to ni fer, tistega pol centimetra zažganega lonca je bilo na mojem blogu
Comment od vlatka — 28. november 2006 @ 8:32 popoldan |
vlatka, saj imaš morda prav……toda ko sem jaz spoznavala širno deželo in kulturo Kitajske, sem opazila predvsem ogromno umazanije ( veliko dela za naravovarstvenike) in hudo revno ljudstvo, ki si je zaradi revščine omislilo različne oblike alternativne medicine.( zdravnik sam sebi ).
Trdim pa,da njihova zdravila ne učinkujejo enako na Evropejcu.Od podnebja, prehrane,vode, zemlje do virusov in bakterij smo drugačni, da ne omenim njihove filozofije.
Comment od majakrizaj — 29. november 2006 @ 9:24 am |
majakrizaj,
saj ti pravim – iz pet tisoč let nazaj, verjetno je bilo takrat še vse čisto.
Comment od vlatka — 29. november 2006 @ 11:05 am |
maja,
vsa revna ljudstva, ne samo na Kitajskem, tudi v Turčiji, Iran, Afganistan, Pakistan, Indija, Laos …. Afrika … imajo ogromno umazanije. Ob enem so pa veliko bolj odporni od nas.
.
Tam kjer sem kratek čas živel v Bangkoku so se otroci kopali, skakali in tunkali v reki ali bolje rečeno v temno rjavi kanalizaciji, pa nobeden ni zbolel
Comment od GRiSON — 29. november 2006 @ 1:59 popoldan |
tincapinca,
od kod ta gospod, lepše je plebejc
.
Comment od GRiSON — 29. november 2006 @ 4:55 popoldan |
Comment od tincapinca — 29. november 2006 @ 5:02 popoldan |
Vse skupaj 9 mesecev
.
Comment od GRiSON — 29. november 2006 @ 6:57 popoldan |
a si celo nosecnost tam opravil?
Comment od tincapinca — 29. november 2006 @ 7:00 popoldan |
Grison, v Bangkoku, pa tudi med črnskimi plemeni, ali med Romi je smrtnost med dojenčki visoka. Tisti, ki preživijo, pa dobijo imuniteto (ne enako, kot Jelinčič) na razne bolezni. Z visoko nataliteto potem izravnavajo približno enako populacijo.
Potem pa pridejo misionarji in z njimi sodobna medicina. Smrtnost se drastično zmanjša, rodnost (iz navade) ostane ista in naenkrat nastane višek ljudi na teritoriju, ki lahko prehrani le določeno število. Nato pa nastane lakota, brezposelnost, višek beži v bogatejše dežele, skupno število ljudi na svetu pa potem imenujemo demografska eksplozija, ta pa je vzrok za skoraj vse neugodnosti, ki svet obremenjujejo.
Comment od mijau — 29. november 2006 @ 7:20 popoldan |
Tako je naneslo, spomini pa so lepi, ne pozabiš kar tako
.
Comment od GRiSON — 29. november 2006 @ 7:21 popoldan |
mijau,
ja nažalost,
, na Al Jazeeri sem danes poslušal, da je v Indiji vsako leto 8% -ni narastek, hitro sem izračunal 80 milijončkov na leto. Se pravi tudi če jih polovica umre je še zmeraj nekaj 
.
zanimivo
Comment od GRiSON — 29. november 2006 @ 7:28 popoldan |
zanimiv podatek….zakaj pa slovencki ne morejo/moremo tak % narastek narest oni pa lahko
hmmmm…i wonder why….
bi bilo pa zanimivo kdaj videt une slikice iz Bankoka….cist tko mimogrede
Comment od tincapinca — 29. november 2006 @ 7:37 popoldan |
malenkost imam na linku AZIJA.
Comment od GRiSON — 29. november 2006 @ 7:39 popoldan |
wow….zdej si me pa zaposlil
Comment od tincapinca — 29. november 2006 @ 7:48 popoldan |
tincapinca,
kar lepo počasi, se daleč pride
.
Comment od GRiSON — 29. november 2006 @ 7:56 popoldan |
grison,
kaj še delaš tukaj? Prva avionska karta in “adijo zbogom” štala od Slovenije
Comment od vlatka — 29. november 2006 @ 8:18 popoldan |
vlatka,
kaj noriš, kaj pa Sloveniji manjka
?
Comment od GRiSON — 29. november 2006 @ 8:20 popoldan |
and oh i with my girl who i though was my worl. Andreina Cecilio.
Comment od Andreina Cecilio — 19. september 2007 @ 6:35 popoldan |