V tragični gorski nesreči nas je zapustil dober prijatelj, kolesar in ljubitelj gora Peter Prezelj.
Pred leti, smo z mojo kolesarsko skupino po skupni osvojitvi drugega najvišjega v Alpah Grossglockerja (3798 m n. v.) s kolesom z njm prekolesarili še Dolomite (Italija). Preživeli čudovite trenutke, po dolgem in po čez prekolesarili Dolomite (Italija) od Kranjske Gore tja do prelaza Passo Stelvio (2700 m) blizu Švicarske meje. Kolesarska pot nas je vodila preko sledečih gorskih prelazov v Italiji: Cortina d’Ampezzo – Brunico – Bresanone – Bolzano – Merano – Passo Stelvio – Bormio – Bergano- Brescia – Trento – Bolzano – Tolmezzo.
<za povečavo klikni na sličico>
Peter in moja malenkost, posneto nekje na poti na prelaz Passo Pordoi
grison,
ste bili pa res fantje od fare, pa še sedaj ste. Skupina kot se šika
Comment by vlatka — 24. January 2007 @ 7:23 pm |
moje sožalje. itak ste bli pa frajerji
Comment by jakob007 — 24. January 2007 @ 7:25 pm |
Ste se pa dobro “gonili”
Koliko km je to in v koliko časa, če ni skrivnost?
Comment by civka — 24. January 2007 @ 7:53 pm |
Glede prijatelja… gora da in gora vzame… moje sožalje!
Comment by civka — 24. January 2007 @ 7:54 pm |
Moje sožalje.
Comment by Dajana — 24. January 2007 @ 9:43 pm |
sožalje tudi z moje strani … verjamem, da ga boš ohranil v lepem spominu – to je tisto, kar šteje …
Comment by pikec85 — 24. January 2007 @ 10:24 pm |
Ste pa avanturisti! Ko gledam te ovinke, mi je že na stolu slabo. Kapo dol.
Comment by barbiblond — 25. January 2007 @ 10:57 am |
gore…tako čudovito delo narave..pa vseeno tako krute…gora ti da najlepša kar lahko doživiš, a ti v naslednjem trenutku lahko vzame najlepše kar imaš…
Sožalje Grison
Comment by suxa — 25. January 2007 @ 11:12 am |
@vlatka, me veseli, da jih spoštuješ. Malo je takih na sončni strani Alp
.
Comment by GRiSON — 25. January 2007 @ 5:47 pm |
@jakob007, saj smo še
.
Comment by GRiSON — 25. January 2007 @ 5:48 pm |
@civka, samo na Passo Stelvio voziš ves čas v hrib, okroglo 4 ure, brez prestank
.
Comment by GRiSON — 25. January 2007 @ 6:02 pm |
@Dajana, hvala, dobri in hrabri umrejo prvi, bil je res pravi prijatelj
.
Comment by GRiSON — 25. January 2007 @ 6:04 pm |
@pikec85, je in bo do konca
.
Comment by GRiSON — 25. January 2007 @ 6:05 pm |
@barbiblond, te kar povleče, nekaj te kar žene naprej. Podobno kot ljubezen
.
Comment by GRiSON — 25. January 2007 @ 6:06 pm |
@suxa, v življenju se moramo marsikdaj sprijazniti, tudi taki kruti trenutki nas mogoče še čakajo
.
Comment by GRiSON — 25. January 2007 @ 6:10 pm |
življenje si jemlje življenja kot po tekočem traku, zdi se, da včasih kar silimo v extreme…zmrazi me. ampak, doživel je lepoto gora v dobri družbi.
žal mi je.
ste pa akcija! super. to bistri duha. pazite nase!
Comment by ameli — 25. January 2007 @ 6:27 pm |
GRiSON,
moje sožalje tebi in vsej ekipi.
Peter je zdaj varen na oni strani prelaza, ki nas še čaka v kolesju časa …
Naj se topel spomin nanj vozi z vami!
Čestitke za podvige.
Pozdrav,
Alenka
Comment by danal — 26. January 2007 @ 1:29 am |
@ameli, včasih še tako paziš, se zgodi. Ravno sem rekel prijatelju: “pazi pesek!” In še isti trenutek sem že kvav obležal na tleh
.
Comment by GRiSON — 26. January 2007 @ 4:18 am |
@danal, Vlatka bi rekla je čas, ko je čas
.
Comment by GRiSON — 26. January 2007 @ 4:19 am |
griso, vem kako ti je težko, naši izgubljeni športni prijateljem bi gotovo najbolj cenili, če se jih najbolj spominjamo takrat, ko se spet ukvarjamo z istim športom.pred(precej) leti sem v dveh letih izgubil dva zmajarska kolega- ko nam je kasneje uspel kak posebno imeniten polet, smo rekli, porkaduš, bi tadva bila vesela našega uspeha…..če sta to slišala, sta se gotovo veselila z nami….
Comment by commonsense — 26. January 2007 @ 12:29 pm |
@commonsense, sem pa že raje kolesar, če padem padem bolj z nizkega. Z tem dogodkom si me spomnil še na enega dobrega fanta. On je namreč skakal z padalom, tisti dan, se mu enostavno ni odprlo padalo. Še danes ne vemo, ali je to naredil zanalašč ali je bil nesrečen slučaj. Me kar zmrazi, ko pomislim na nesrečo.
Comment by GRiSON — 26. January 2007 @ 4:54 pm |
ja, še ste frajerji
Comment by vid — 26. January 2007 @ 6:58 pm |
tudi moje sožalje
Comment by vid — 26. January 2007 @ 7:05 pm |
Vid
Hvala,
.
Comment by GRiSON — 17. March 2007 @ 9:44 am |
Težko je razumeti. Ko se pa zgodi. Moje sožalje.
Comment by drmagnum — 17. March 2007 @ 10:08 am |
Lep spomenik. Moje sožalje, s tabo smo. Petru pa srečno pot!
Comment by Pi.Roman — 17. March 2007 @ 10:28 am |
drmagnum
Hvala, bilo se je prijetno družiti z njim.
Comment by GRiSON — 17. March 2007 @ 10:34 am |
Pi.Roman
Tudi tebi hvala, vidiš samo še lep spomin in slika mi je ostala o njem.
Comment by GRiSON — 17. March 2007 @ 10:36 am |
[...] našo skupino v ta čudoviti šport. Nikoli se nisi vdal, veliko prehitro so umrle tvoje sanje. Peter Prezelj, spoštovanja vreden kolesarski mojster in gorski reševalec. Lojze Fabčič, naš starosta, letos [...]
Pingback by PRIJATELJI, PEDALA VRTIJO NAŠE ŽIVLJENJE « GRiSON — 14. November 2007 @ 7:47 am |