ZA TIGRI PRIDEJO PASTIRJI

			Včeraj smo dobili obisk
luč			Na naši luči je pristal naslednik dinozavra v mini podobi. Upam, da so pol toliko nevarni kot tigrasti komarji. Tudi oni še vedno kolovratijo naokoli. Saj ni čudno, pri tolikem dežju so se tudi kačji pastirji razbohotili. V naslednjih dneh lahko pričakujemo invazijo teh velikih bratov. Lahko pa ignoriram novico in počakamo kaj bo. Vremenarji so obljubili lepo vreme, če bo zima zopet mila, nam bo naslednje leto zopet nekaj falilo. Vendar moj namen ni bil napisati kaj se dogaja v moji hiši. Veliko več se dogaja že nekaj dni na parkirnem mestu pred pokopališčem Dekani. Parkirišče je namreč namenjeno za parkiranje avtomobilov. Te dni je namenjen kosovnemu odvozu in krajani veselo prinašajo staro šaro, ki jo ne potrebujejo več. Pri tem pa imajo glavno in poglavitno vlogo Strojanovi. Čeprav so brez izobrazbe in šol Strojanovi namreč dobro vejo, kaj narediti z odpadnim materialom. Še preden krajani pripeljejo nesnago do mesta, so že v akciji Strojanovi, tako da stari znanci prejšnji zbiratelji poštarji, niti ne pridejo na vrsto. Tu velja zakon močnejšega, Strojanovi imajo velike kombije, s seboj celo družino. Za nameček, če slučajno zmanjka dela na parkirnem prostoru, pa starosta pošlje otroke po vaških hišah prositi denar.

V ČAST MARTINU

			Big river man
luč			Lahko bi tudi rekel Strel naš Slovenski ponos. Martin Strel je 53 letni maratonski plavalec in je postavil 4 svetovne Guinness rekorde v maratonskem plavanju: Donava leta 2000, 3012 km Donava leta 2001, 507 km – plavanje NON-STOP Mississippi leta 2002, 3798 km Yangtze leta 2004, 3991 km Amazonka leta 2007, 5268 km   Dosegal je tudi veliko drugih podvigov, vendar zgornji presegajo vse meje človeškega napora.  Saj ni važno kako mu gre angleščina, naredil je nekaj kar še dolgo ne bo uspelo kakšnemu našemu vrlemu slovenskemu politiku. Kot zanimivost naj omenim, da Martin kot se to za dobrega Slovenca spodobi spije na dan 2 litra vina. Cviček mu dobro pomaga v  teh nadčloveških podvigih, medtem ko se pri tem  igra z svojim življenjem. Čast in slava temu korenjaku!

NIČ BOLJŠE

			Brezvezna vožnja z lučmi
luč			Vožnja z lučmi ni nič bolj varna. Dejstva glede vožnje s prižganimi lučmi podnevi so znana, več kot 200 mrtvih na Slovenskih cestah. Kar pomeni, da vožnja z lučmi ni pripomogla k boljši varnosti in manjšemu številu smrtnih žrtev. Rešitev je potrebno iskati nekje drugje. Proti vožnji s prižganimi lučmi so seveda tudi veliko bolj preudarni avstrijci, ki so mnenja, da bi država ukinila uredbo o obvezni vožnji s prižganimi lučmi. Seveda, pri tem ne rečem, da pri zmanjšani vidljivosti ni potrebno imeti prižgane luči. Vsekakor pa ukrep ni pripomogel k zmanjšanju števila prometnih nesreč.    Študije slovenskega prometnega ministrstva, zopet dokazujejo kako na najbolj beden način zapravljati naš krvavo prislužen davkoplačevalski denar. Lep dokaz preudarnosti je zopet Nemčija, tudi tam so luči podnevi ugasnjene! Več smrtnih žrtev Leta 1998, ko je pri nas stopil v veljavo predpis o obvezno prižganih avtomobilskih lučeh podnevi, se je smrtnost na cestah glede na leto prej kar dobro povečala. Pametnejši od nas So še Francija, Švica in celo Bolgarija. Tam se raje ukvarjajo z boljšimi in učinkovitejšimi rešitvami, kako zmanjšati smrtne žrtve na cesti.   .

PRVA OBLETNICA

1 leto
luč			Danes je minilo eno leto od kar je GRiSON WordPress zagledal luč sveta in sem pričel blogati. Moj prvi Blog, je skromno omenjal internet ter cene internetnih ponudnikov. Cene so še vedno zelo različne, naj poudarim, da je SiOL še vedno najdražji. Pričel pa sem prav tam, na SiOL-u: Slovenec slovencu.

LE ZAKAJ SO NESREČE

			Dekani – Ljubljana
Nanos v zgodnji jutranji uri		xx	Danes sem že v zgodnjih jutranjih urah odšel z avtomobilom v glavo mesto. Že nekje na poti v svitu, se je pred menoj prikazal skrivnostni obris Nanosa. Cesta je je bila polna avtomobilov, bil je ravno tisti čas ko je potrebno v službo. Na cesti, nisem srečal niti enega policaja. Le kakšne opravke imajo v tej uri? Pri čemer se je nekemu možakarju očitno zelo mudilo. V naglici me prehiti, v najbolj nemogoči situaciji tam kjer se bela črta noče prekiniti. Mislil sem da bo z enako naglico nadaljeval z noro vožnjo in prehiteval vse vprek. Toda to se ni zgodilo, čudno vse do Ljubljane sem normalno vozil za njim. Včasih je zares težko razumeti, le kaj se v teh glavah tisti trenutek dogaja? Po opravljenem servisu sem prebiral časopise. V fiatu Ptujčana ugasnila tri življenja, Usodno trčenje v drevo, Kangoo na strehi, Spet mladi motorist, Napiha dvakrat, Štirje v bolnišnico … Podrl kolesarja in pobegnil. Tudi pot nazaj v Dekane ni dolga, nastavim si tempomat, poslušam CD in uživam v vožnji. Kot se za dobrega voznika spodobi sem vozil po predpisih 90 km/h. Za vsak slučaj kilometer več, da mi ne bi kakšen tip preveč težil. Red je red in jo mahnem lepo po predpisih proti domu. Vendar nekateri vozniki niso enakega mnenja. No, saj ne rečem, bila je prekinjena črta. Tale rumeni Koprčan je bil pa spidi, bil je tako hiter, da ga niti slikati nisem imel časa. Zdaj pa zares ne vem, saj bi tudi mojih 240 KM zmoglo malo hitrejšo vožnjo. Še dobro, da ni bil fičko, ker potem zares ne vem kaj bi naredil.
	Nanos podnevi

IN VITE VITA

			letnik 2007
			Ta latinski rek v trti je življenje se je ukoreninil tudi v Dekanih. Že nekaj dni po vasi vozijo težke prikolice polne grozdja. Tudi v naši sredini je opaziti bogato vinogradniško raznovrstnost in vinarske tradicije nam prav gotovo ne manjka. Kljub temu, da je letos narava kar se da pohitela, je trgatev v Dekanih potekalo v lepem sončnem vremenu. Grozdje dobro kaže, jagode so polne sladkorja. Refošk je stara sorta, nekateri pravijo da izvira iz severne Italije, medtem ko ji drugi pripisujejo korenine v istrskih tleh. Pravijo da daje pri nas v koprskem vinorodnem okolišu odlično kakovost. Je temno rubinasto rdeče vino in ima svojevrstno aromo, in zmerno alkoholno stopnjo. Kisline so zastopane v znatni meri, mlečna kislina daje vinu posebno svežino. V Italiji pravijo refošku terrano d’Istria, v Franciji pa terran noir. Ime zveni znano, nič čudnega, kajti refošk je ista sorta, ki daje na posebnih tleh našega krasa slavni teran.

VSE PO 2 EURA

Kakšna bo naša prihodnost? Mogoče nam sledi nekaj takega kot je na sliki. Verjetno pa ste že slišali za šalo, ki pravi, da bi avtomobili, če bi se razvijali tako hitro kot računalniki, stali le nekaj eurov in z litrom bencina prevozili tisoč kilometrov.

BERTO

Spominjam se, da sem kot otrok med počitnicami in kakšne tedne vmes hodil po vasi že 1958 tja do 1960 leta. Vsakega kogar sem srečal na cesti sem lepo prijazno pozdravil, ne spominjam se ali sem pozdrav tudi dobil vrnjen nazaj. Bil sem lepo vzgojen, velikokrat mi je pri temu pomagala kuhinjska kuhalnica, ki jo je oče vihtel nad menoj. Takrat prijazen dober dan in nasmeh mi nit ni bil pomemben, niti moteč. Saj vem kaj so si vaščani takrat mislili, češ kaj pa hoče ta Ljubljanski pobalin?

Mene to takrat resnično ni motilo, važno je bilo, da sta me imele radi moji dve teti Pavla Toscan in Rožina Štefančič.

Stric Alberto Grižon, pa je bil kajon posebne vrste. Domačini so mu pravili Vrtlan, vem da si ni to ime zaslužil on z delom na vrtu ali njivi temveč njegov delovni oče Ivan moj nono. Berto je celo življenje je nekaj mešetaril. Hodil na Ponteroso v Trst, nakupil kavbojke, rute in podobne stvari, jih prešvercal v Slovenijo ter na Ljubljanski tržnici prodajal. Prodajal je najboljše kose zemlje, brez vednosti drugega solastnika njegovega brata.

Nono je bil zidar, na parceli nekaj več kot 600 m² je iz kamna zgradil 5 hiš. No, vse so bile prostoru primerno majhne, vendar dovolj velike za bivanje. Najlepša hiša je bila tista ob cesti, imela je kolono. Tudi to je Berto z zvijačo prodal. Bil je celo tako dober mešetar, da jo je prodal, pa čeprav takrat on ni bil več lastnik. Alberto je imel rad vino, rdeče vino in najrajši je cele dneve presedel v gostilni na trgu. Rad je vrgel karte, z vaščani je igral briškolo in moro, ni mu bilo mar, če se je doma osel še tako oglašal od žeje in lakote.

 

TITO

O Titu je bilo že veliko napisanega. Štefana ga nikakor ne more pozabiti, zanjo je bil Tito nad bogom večji od boga. Tito je zgodovinska osebnost, pod Titovo dikaturo ji je bilo lepo, svet je bil prijeten, ni ji bilo trebalo delati za odpustke, kot tak diktator dal nam je svobodo, a svoboda ima svojo ceno in vrednost.

PREPOVEDANO PARKIRANJE

Hiše so na gosto razmetane po sredini vasi. Nekatere hiše so zgrajene tako, da so zviti kamnoseki izkoristili sosedovo steno pri gradnji svoje hiše. Takrat je bilo vse mogoče. Dve hiši en zid, pa se soseda zaradi tega nista prav nič grdo gledala. Ne samo, da so prihranili na materialu, dobro je bilo tudi pozimi, ob močni burji jih ni tako zeblo. Nekatere ulice so bile tako ozke, da je bilo prostora komaj za enega osla. Na parceli, ki je merila nekaj več kot 600 kvadratnih metrov, so lahko zgradili tudi do pet hiš. Res, da to niso bile razkošne vile, pa vendar se je dalo v njih lepo in skromno bivati.

Danes ni več tako, lastniki parcel si lastijo tudi tisto kar ni njihovo. Nekateri si lastijo tudi cesto. Ta iznajdljivi pesjan si je umislil posebno tehniko. Na cestišče je postavil kante za smeti, vse za dobre sosedske odnose. Le kdo si bo sedaj upal tu parkirati?

PAZI KJE STOPAŠ

Če ste se namenili peš odpraviti po Marušičevi ulici, je to lahko zelo nevarno. Lahko se namreč zgodi, da se bo ta stari dotrajani zid zrušil prav na vas. Padel prav gotovo bo, upam da ne na vas. In tudi ne  v tistem trenutku, ko se boste z otrokom sprehajali po ulici.

PRI NAS VREME JE

Pa naj nam bo to všeč ali ne. Ponoči je bilo ljubko slabo vreme, na pol v snu sem poslušal bučno grmenjem, tudi sosedove mačke so utihnile, obenem je močno lilo in bliskalo. Nekaj računalnikov in televizij je zopet vzel vrag . Prav tako kot sosedove mačke je utihnil tudi Vladkin računalnik.  Le kdo se bo zdaj prvi oglasil?

Danes močno piha burja, toda jutri bo zopet lepo vreme, upam, toda v čem je razlika? Vreme je, pa naj bo slabo ali dobro.

SLOVENSKA ISTRA

Geografski položaj Slovenske Istre:

 

Slovenska Istra obsega okoli 10% največjega Jadranskega polotoka, ki večji del spada v Republiko Hrvaško. Območje, ki si ga pod imenom Slovenska Istra predstavljamo, omejujejo: na severu državna meja z Italijo, na jugu reka Dragonja z državno mejo s Hrvaško, na vzhodu Kraški rob in na zahodu Jadransko morje.

Pokrajina meri okoli 330 kvadratnih km. Več kot četrtino celotne površine pokriva gozd. To je pretežno dvojezično območje treh obalnih občin: Kopra, Izole in Pirana, ki šteje skupno 85.000 ljudi. Obalno zaledje skupaj s podeželjem zajema okoli 220 vasi, naselij ter večjih in manjših zaselkov, razpršenih po celotni Slovenski Istri.

Nekaj o zgodovini Istre je lepo napisal Darko Darovec.