Ljude, ki niso nadarjeni, a se žele uveljaviti, ne preostane nič drugega, kot da grajajo prave talente. Le kaj so takrat ljudje razmišljali ko so gradili hiše v naši vasi. Hiše stisnjene na majhnem prostoru, vse naokoli pa neskončna praznina. Ulice široke komaj za voz, pa vendar tako kot je rekel Galileo E pur si muove.
Včasih nam prav zmanjkuje prostora, potem se znajdi kakor veš in znaš.
Tudi po tako ozki ulici se nekam pride.
To mi je na Primorskem najbolj všeč
. Bo treba, kaj prit dol in si jih ponovno ogledat 
.
Comment od mikimiska — 7. december 2007 @ 1:35 popoldan |
Mikimiška, nekateri primorci te bodo zelo veseli, drugi pa, boljše da ne govorim.
Comment od grison — 7. december 2007 @ 2:38 popoldan |
hm, griso, mislim , da so tisti hišograditelji bili prvi pristaši Ala Gora -nekoliko preroško sicer, stoletja pred njegovim rojstvom, ampak morda so že takrat kakšno vlatko poznali
. ozke ulice in visoke hiše namreč ščitijo, vsaj poleti, pred sončno vročino, in jim zato ni bilo treba inštalirati klimatskih naprav 
računalniki pa so takrat najbrž tudi bili na oslovski pogon.
ahh, dobri stari časi……no, tudi danes je še mnogo računalnikov na tak pogon, če sodim po temle blogosu….
Comment od commonsense — 10. december 2007 @ 8:04 popoldan |
Tudi po tako ozki ulici se nekam pride!
Dobra misel… Malo vedrine na tvojo stran. Jaz sem si jo prinesla, čeprav se mi jutro ni začelo tako dobro in je moja realnost včasih živi užas 
Ampak ko se tako sprehodim skozi čas in prostor vašega blogovja, se mi nekam otopli srce. Priznam, da pridejo trnutki, ko se tudi zatemni. Ampak vsaj v večini je tako, da se mi prikrade kak nasmeh na obraz. In ne gre le za pisanja, tudi komentarji so tisti, ki mi večkrat spravijo v dobro voljo 
Se pa dogaja tudi to, da si jo včasih prinesem kar s sabo 
Lepo mi bodi!
Comment od VILINČEK — 11. december 2007 @ 11:38 am |
Včasih so nas učili, da so stare vasi (posebno primorske) zato tako stisnjene, ker so ljudje pazili, da so pozidali čimmanj rodovitne zemlje. Kako je s tem v novejših časih ne vem, se pa strinjam s tabo, da je pogosto to zelo dvolično. Na eni strani ti npr. v stari bajti ne dovolijo zamenjati starega črvivega okna, nekdo drug pa lahko razkoplje grajski hrib in tam postavi peresempio kakšen nagravžni funikular.
Comment od likard37 — 14. december 2007 @ 9:37 am |
Commonsense, tvoj komentar se je pa le našel. Ni izginil, še vedno je na tretjem mestu, le da na drugem naslovu, haha kaj danes dela tehnika na oslov pogon. Kot pribito so imeli pristaši Gora prav, poleti je prav prijetno živet v kamniti hiši.
Comment od grison — 15. december 2007 @ 3:34 am |
Likard, nič kaj dosti se ni spremenilo, le da zemlja ni tako obdelana kot včasih. Na drugi strani pa se bohoti gozd, mogoče je to celo zelo dobro, tako da imajo celo Gorovi pristaši nekaj od tega.
Comment od grison — 15. december 2007 @ 3:40 am |
Vilinček, naj te spremlja sreča, saj si to zaslužiš.
Comment od grison — 15. december 2007 @ 3:42 am |
grison,
vse je lepo, kar človeku dobro dene
, moja misel 
Comment od vlatka — 23. december 2007 @ 9:32 popoldan |
Že dvajset let me Marija vse bolj stiska na moji lastni parceli. Imam dva metra in pol dvorišča, Marija bi ga hotele le zase. Požrešnost nima meja. Lasti si celo dostopno pot, njeni obiskovalci pa parkirajo svoje avtomobile na moji parceli. Ne da bi me vprašala za dovoljenje.
Comment od grison — 31. december 2007 @ 12:02 popoldan |