RESNICE

Dekani

Čivka, mi je pred dnevi v moj poštni predal poslala , nekaj kar seže do srca. Če dobro razmislim, bi želel to misel deliti z vami. Z dobrimi željami preživite še nekaj lepih prednovoletnih dni. V sporočilu je bilo zapisano, nekaj takega:

Življenje je partija pokra,

nikdar ne vemo,

kaj nam bo prinesel dan.

Danes sonce, jutri dež.

A zrak ostaja isti, vdihavajmo ga,

morda ga jutri več ne bomo.

Čas prehitro beži,

da ga ne bi izkoristili v popolnosti.

Obraz se nam stara tako hitro,

da se ne zavedamo, kdaj

se na njega spušča senca gub.

Ljubite se med seboj, da vam ne bo kdaj žal

za zamujenim.

V očeh vam berem, da je življenje včasih egoistično,

ampak egoizem je velikokrat

v nas samih.

Ljudje smo včasih osamljeni,

kot goba sredi gozda.

Šele, ko jo zagleda

kakšen gobar, takrat

zasije v svojem siju.

Preveč ledu je včasih v nas,

preveč skrivamo našo toplino in

premalo jo ponujamo

soljudem okoli nas.

Sami odločamo o tem, ali bomo hodili mimo vrtnic

tako, da nas trnje ne oplazi,

ali pa nas bo skelelo od ran.

Večino svojega časa

smo preveč živčno napeti,

kot komet, ki čaka kdaj se bo

raztreščil na zemljo.

Morda se bo naš nasmeh

nekomu zdel le kapljica

v morju žalosti, a

verjemite, za nekoga zna

delovat čudežno ozdravljivo.

Nekje tam nad nami,

je nekdo, ki nam uravnava življenje,

ne dovolimo mu, da nas izkoristi.

[By P - vagec]