VAS ZANIMA KAJ MISLIM?

Simona je nekakšen vudu, pokrovitelj in vse znalec. mladenka, nevrotik, ki misli, da je svet nastal samo zaradi nje. Polna je samega sebe in niti slučajno ne sporoča nič kaj vrednega. Njeno vodilo v življenju je biti zagrenjeno žaljiv, saj edino to je nekaj kar je najlažjega na svetu.

Pet minut pred dvanajsto si želi od besede k dejanju, vendar fraze, ki se jih je naučila na pamet, ne rodijo pravih sadov.

Po drugi strani je dvoličnež in osladnež, ki jemlje pravico, drugače mislečemu. Izredno bi uživala, če bi lahko bila moški. Zaenkrat je le bedna možača, ki v nedogled strelja kup nerazumljivih besed.

Rada bi bila kraljica šova Oprah, vendar je vse njeno početje podobno satanski podobi. In narod naj ji ploska pri vsej tej plitki bitki svojimi rojaki.

Simona zavedaj se da nisi več punčka iz peskovnika, človek ni zavržena igrača v kot. Tvoj ringelšpil, Dylanova uporniška klasika ter filozofska globalizacija, potrebuje še veliko majskih cvetov, da boš končno odrasla.

Simona sem potrpežljiv, nisem bedak, minister, niti zakompleksan. Ni prava rešitev v iskanju tujih izrazov, tujk za vsako ceno, »pičkarjenja« in zafustriranega apatičnega iskanja izrazov po slovarjih. Je tudi kaj več.

Tvoj petelinji boj niti pod razno ne bo zamajal kolumenske scene, patetično je tvoje obnašanje. Preveč si obremenjena s togoto in teženjem za vsako ceno. in potem izpadeš eden izmed tepcev, ki bijejo neke brezplodne bitke. Si naduta, z komentarji samo kradeš čas, na kar se jaz »poščijem«.

NACIONALISTIČNO

Zbral je blazen pogum, izlil svoja čustva na šolsko pročelje. Veliko srce v oranžni fluorescenčni barvi je bodlo mimoidoče v oči. Hladen tuš pa ni deloval na našega hišnika, ki bi moral že prvo sekundo, takoj ko si je zgodaj zjutraj opral zobe, sledove umetniškega iznajditelja prekriti z novo fasadno barvo.

Zgodba se kar naprej ponavlja, tarča je vedno enaka. Na frišno obarvan šolski zid. Zadnje čase je to najpopularnejši način bogatenja umetniškega obzorja. Nekateri so še posebej drzni nacionalistično usmerjeni razigrani pobalini.

Oni dan me je dijak, že na začetku šolske ure, zaskrbljeno vprašal: »Ste videli profesor, kaj so nam naredili?«, »kaj so naredili?«, »So nam vzeli Kosovo.« Malo sem debelo pogledal, a sem se na hitro zbral. Takoj sem pomislil na herojske zapise na naših pročeljih hiš. Kosovo Srbija, serbijan criminal gang, scg join the fami, v Kopru je to zakon, pa vi se jebte, assasina, … Prav gotovo je bil dijak eden od scenaristov, ki je sodeloval v nemoralnem svetu apatičnega nezadovoljstva. Pred težavami zapiramo oči, in sem sklenil, speljati mlin na drugo kolo. »Danes ne bomo govorili o politiki. Naredili bomo vajo, ki pa bo malo politično obarvana …«.

Srce je druga plat medalje, ki še dopušča zgornjo mejo tolerance uporniškega duh. Vse ostalo kaže, da je politični duh mladih upornikov le presegel dovoljeno. Prizaneseno ni bilo niti od Marije v nebo vzdigujoče pročelje spomeniške zgradbe poleg šole.

Da se pred šolo, nekaj dogaja kaže prisotnost policije, ki si občasno ogleda prizorišče. Vendar mladi barabini, se vse preveč zavedajo svojih v glavo vcepljenih pravic. Policaju hitro pokažejo svojo golo rit, saj imajo svoje pravice lepo pošlihtane po predalčkih. Češ, kaj mi pa morejo.

Ker hišnik ni opravil svojega dela, je umetnik dodal piko na i.

KAR STOPIL BI SE

Dekani

Hipec nazaj, me je pozdravila hčerka moje velecenjene sestrične Marije. Dobronamerni, nepoučeni opazovalec bi si mislil, »saj to ni nič takega.« Pa je. To pomeni, da imamo kljub vsemu v vasi demokracijo, ki se ne meni za mnenje vaščanov, ki prepovedujejo pozdravljanje skreganih ljudi med seboj in se poslužujejo policijskih metod iz obdobja mračnega socializma. Sedaj lahko končno v blogu narišem črto in spremenim mnenje mišljenja ljudi, da danes vidijo svet bolj veselo in razigrano.

Mogoče bi za ta primer sicer lahko zatrdil, da je bil včasih vzrok še ne dovolj razvita liberalna demokracija, da bi lahko z mojo skromno logiko razrešili to protislovje. Ali pa gre tu za obraten pojav, liberalne demokracije, ki je bil v vasi v resnici vse preveč črnogled.

Zato imam danes, namesto nekdanjih zbeganih Mussolinijevih govorov zavajanja javnosti bolj umirjen glas, ki me bo prepričal, da kapitalizem le ni tako slab. Pa čeprav za vsako ceno, ne glede na žrtve in milijon lačne in brezpravne raje.

»Ni jih tako malo, ki so na lahek način v vsega nekaj letih prišli do bogastva, ki ga ne morejo zapraviti do konca svojih dni – Najbolj razvpit tajkun je zagotovo Boško Šrot, katerega premoženje naj bi bilo večje od v premoženja njegovega someščana Mirka Tuša – Tudi Zoran Jankovič, Herman Rigelnik in Bojan Petan sodijo na seznam novodobnih tajkunov – Vse druži, da so bolj ali manj povezani z zloglasnim Kučanovim Forumom 21 – Tudi Boško Šrot se je lani poleti na enem od hrvaških otokov sestal z nekdanjim predsednikom države in le malokdo verjame, da sta bili temi njunih pogovorov le vreme in cvetoče morje.«

Prav božansko je poslušati, da na Zemlji še obstaja raj. Tam se je ustavil čas, obstaja blagovna menjava prvinski ljudje so neizmerno srečni.

P.S. Ni mi vseeno, to morate okusiti, prav gotovo se boste očistili negativnih stvari.

NOSEČNICAM IN ŽENSKAM

Nosečnicam in ženskam, ki se trudijo zanositi, svetujejo popolno abstinenco, baje naj ne bi bila nobena količina alkohola varna. Le kaj čakajo na ministrstvu za zdravje, zdaj ko so poskrbeli za strežno osebje, ki naj bi vdihavali cigaretni dim. Ni jim mar za nosečnice. Le kje je njihova neverjetna skrb za nosečnice. Že zdavnaj bi lahko na steklenice nalepili črno obrobljeno nalepko »Ministrstvo za zdravje in Vaš zdravnik vam med nosečnostjo odsvetuje pitje alkohola«. Kakor koli že, bodoče mamice, bolje je, da ne tvegate, in ne gre podcenjevati znanstvene ugotovitve.

Po drugi strani, naše none svetujejo, da naj bi bila dva kozarca vina tedensko zdrava količina, in zmerno pitje alkohola med nosečnostjo ni škodljivo. Kako se  sedaj odločiti?

Moja hčerka Pia se bo z lahkoto in enostavno odločila. Saj tudi običajno, alkohola ne konzumira. Je popolna abstinentka.

VLATKA SE PREDSTAVI

Koper. Na osrednjem prizorišču, predstavitvi v Zavodu republike Slovenije za zaposlovanje Območne službe Koper na Kmečki ulici 2 so se predstavili nekoliko pozabljeni ljubiteljski ustvarjalci, umetniki, ki živijo v bližnji okolici Kopra. V prvi vrsti gre za pogum, saj so svoje delo predstavili z eksplozivno mešanico dobrih občutkov. Svoja dela so strnili v zaokrožen opus, ki ga osebnostno izražajo ter ustvarjajo na različne načine. Včerajšnja predstavitev je med drugimi pritegnila tudi medije in številne obiskovalce.

Na predstavitvi je manjkal edino kulturni minister Vasko Simoniti, vendar sta ga dobro nadomestila dva glasbenika, ki sta predstavitev popestrila z glasbenimi vložki.

Vlatkina štirinajstdnevna agonija je bila končno poplačana z uspehom. Njene pozitivne lastnosti in nezmotljiva intuicija, briljantnost, genialnost, njena trma in samozavest se je odražala v očeh obiskovalcev. Predstavila je dve knjižni pesniški zbirki: Spomin živi v samoti in Nekoč sem se vrnila. V pripravi pa ima pestro pesniško zbirko, ki naj bi luč sveta zagledala v bližnji prihodnosti. Vlatka,to kar zalivaš vedno zraste:

Zapečatila sem pismo

Obraz lunine sence

Zvezdice neba

Danes se mi misli

Veliko veliki škrat

Zeleni škrat

Mali črni škrat

Gozdni škrat

Škrat velikan

Vodni škrat

Nagajivi škrat

Vrtni škrat

Domači škrat.

Video posnetek1

Video posnetek2

Video posnetek3

Poleg PUM-a in Šentmar-ja so se na prireditvi predstavili: umetnica Vlatka Kozlovič, Mirela Grižonič Sharan, Jasmina Kamin, Lorena Scher, Dolores Peroša, in Suzana Ujčič.

SUMA SUMARUM

Po kratkem premoru sem se sprehodil po estradi agregata. Razen nekaterih, ki jih več ali manj redno berem in pišejo iz srca. Se pri drugih pri tem sprašujem, je to nadarjenost ali želja priti v Guinessovo knjigo rekordov.

Naj na hitro omenim, nihče od njih do danes še ni odkril zelen pulfer. Zanimivo, plagijatni posti se vsakodnevno vrstijo in signalizirajo vroče rumene teme. Pri nekaterih od njih, opažam vsake 20 minut novo remek delo. Prosim vas, le kdo ima čas vse to prebrati? Po dolgem času nič novega, razgreti komentarji, tisti najbolj glasni imajo še vedno prvo besedo. Pičkarijo in onegavijo vse po vrsti, so samovšečni in najbolj pomemben čudež veleumne pismenosti. Pri nekemu puhloglavemu superjunaku sem zasledil »Koliko norcev me zdaj bere«. To je nepogrešljiv in zelo pomemben podatek. Le tako lahko budno slediš ob zaslonu, ali je nepridiprav samo poškilil in ali je napisal tudi komentar. Pri štetju je potrebni biti dosleden. Števci delajo napake, so zmotljivi, zato je potrebno šteti komentarje tudi na prste. Znanstveno primerjati podatke, jih obdelati in dokončno izdelati suma sumarum. Prsti so pri tem nezmotljivi.

Pet krat prsti na dveh rokah, to je natančno 50. In če to ponoviš sto krat, je tudi to natančno 5000.

Z FLUOROM ALI BREZ

Element fluor označujemo z črko F in je bil odkrit leta 1886. V zemeljski skorji je fluora okrog 0.066%, v obliki mineralov fluorita, kriolita in fluoroapatita.

Elementarni fluor je med vsemi elementi in spojinami najmočnejši oksidant. Pridobivamo ga z elektrlizo v tekočem vodikovem fluridu pri 100 C v celici z anodo iz ogljika in katodo iz jekla ali s segrevanjem takih fluridov, kjer nastopa kovina v višjem oksidacijskem stanju, npr. Kobaltov fluorid.

Velike količine fluora se uporabljajo v jedrski tehnologiji za pripravo UF6. Za fluoriranje organskih spojin, ki jih imenujemo fluoroogljikovodiki, (npr. teflon). Ter za ustvarjanje vročih plamenov (s plamenom vodika in fluora npr. dosežejo 3700 C)

V periodnem sistemu elementov je fluor po svoji strupenosti nekje med arzenom in svincem. Preden so ga začeli uporabljati v kremah za zobe, je bil znan kot insekticid in strup. Res je, da krepi sklenino, vendar ima uživanje fluora tudi srhljive stranske učinke za naše zdravje, ki pa prihajajo na dan šele v zadnjem času. Fluor povečuje možnosti za zlome kosti, osteoporozo, poškodbe živčevja, bolečine in glavobole. Povezujejo ga tudi s splavi, z genskimi okvarami, s pešanjem spomina, z intelektualno počasnostjo in izgubo intelektualnih sposobnosti.

Količina fluora, ki se nahaja v 100 ml zobni kremi je približno 150 mg fluora.

Znanstveniki so ocenili, da bi zaužitje 3,2 do 6,4 mg fluora na kilogram telesne teže privedlo do zastrupitve, ki bi zahtevala takojšnjo zdravniško pomoč. To v praksi pomeni, da je za otroka, ki tehta 20 kg, lahko usodno zaužitje polovico tube kreme za zobe za odrasle. To pa se lahko kar hitro zgodi. Večina zobnih krem vsebujejo umetna sladila, arome in barvila in so dobrega okusa.

Bodite previdni, ko kupujete kreme za zobe. Uporabljajte kremo za zobe brez fluora, saj imate na izbiro veliko več ali manj naravnih zobnih krem.

BOROMEJSKI OTOKI

Na Sardinijo bo potrebno še malo počakati, mogoče je bil to prehud zalogaj ali pa bi morali oropati Italijanki bencinski servis. Slovenske nafte je bilo ravno toliko, da smo prišli do najlepših italijanskih jezer in nazaj v Koper. Italijanski gostinci so nam radi hitro z nasmehom postregli s srednjim pivom (4 dcl). Cena je bila zaokrožena na 4 € in nekoliko previsoka za naše žepe.

Pokrajina Como v italijanskem izvirniku Provincia di Como, je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija. Zavzema tudi občino Campione d’Italia, ki je med drugim del ozemla Švice. Meji na severu s Švico, na vzhodu s pokrajinama Sondrio in Lecco, na jugu s pokrajino Monza e Brianza in na zahodu s pokrajino Varese.

Med najlepše kraje te pokrajine je vitaminski hit otoki na jezeru Maggiore. Ogledali smo si skupino treh otokov Isola Bella, Isola Madre in Isola dei pescatori.

Boromejski otoki, ki so od leta 1632 bili last dinastije Borromeo. Boromejci so otoke pozidali z razkošnimi palačami, a ustvarili so tudi krasne parke. Isola Bella, je še danes last te družine, je morda najlepši primer italijanskega parka v Evropi. Zgrajen je v kvadratnih terasah, ki se dvigajo ena nad drugo v obliki piramide in zavzema vso površino otoka razen palače. Opremljen je z mnogimi vodometi, ki so bile v navadi v sedemnajstem stoletju. Takrat so posebne črpalke napeljevale vodo za te okrasne zgradbe naravnost iz jezera; zgrajena je bila tudi podzemna kanalizacija za namakanje rastlin, ki je še danes v rabi. Izbira in selekcija cvetočih rastlin, ki jih je na otoku okoli 2000 vrst, omogoča nepretrgano cvetenje skozi vse leto. Na sosednjem otoku Isola Madre, prav tako še vedno last Boromejcev, je manjša površina (8 ha) opremljena kot angleški park, medtem ko je večina parka pokrita z gozdom in nudi zatočišče večji skupini eksotičnih ptičev.