GRiSON

12. septembra 2007

LE ZAKAJ SO NESREČE

Filed under: Aktualno — grison @ 8:24 popoldan
Dekani – Ljubljana

grison-nanos-zjutraj.jpgNanos v zgodnji jutranji uri
xx

Danes sem že v zgodnjih jutranjih urah odšel z avtomobilom v glavo mesto. Že nekje na poti v svitu, se je pred menoj prikazal skrivnostni obris Nanosa. Cesta je je bila polna avtomobilov, bil je ravno tisti čas ko je potrebno v službo. Na cesti, nisem srečal niti enega policaja. Le kakšne opravke imajo v tej uri?

Pri čemer se je nekemu možakarju očitno zelo mudilo. V naglici me prehiti, v najbolj nemogoči situaciji tam kjer se bela črta noče prekiniti. Mislil sem da bo z enako naglico nadaljeval z noro vožnjo in prehiteval vse vprek. Toda to se ni zgodilo, čudno vse do Ljubljane sem normalno vozil za njim. Včasih je zares težko razumeti, le kaj se v teh glavah tisti trenutek dogaja?

Po opravljenem servisu sem prebiral časopise. V fiatu Ptujčana ugasnila tri življenja, Usodno trčenje v drevo, Kangoo na strehi, Spet mladi motorist, Napiha dvakrat, Štirje v bolnišnico … Podrl kolesarja in pobegnil.

Tudi pot nazaj v Dekane ni dolga, nastavim si tempomat, poslušam CD in uživam v vožnji. Kot se za dobrega voznika spodobi sem vozil po predpisih 90 km/h. Za vsak slučaj kilometer več, da mi ne bi kakšen tip preveč težil. Red je red in jo mahnem lepo po predpisih proti domu.

grison-90-km-na-uro.jpg

Vendar nekateri vozniki niso enakega mnenja. No, saj ne rečem, bila je prekinjena črta.

grison-prehitevanje.jpg

Tale rumeni Koprčan je bil pa spidi, bil je tako hiter, da ga niti slikati nisem imel časa.

grison-spidi.jpg

Zdaj pa zares ne vem, saj bi tudi mojih 240 KM zmoglo malo hitrejšo vožnjo. Še dobro, da ni bil fičko, ker potem zares ne vem kaj bi naredil.

grison-nanos-podnevi.jpg Nanos podnevi

Advertisements

8 komentarjev »

  1. Čeprav včasih, kar prifrčimna na ta tvoj blog, pa sem za upoštevanje vseh pravil, kar se tiče prometa. Kajti posledice so lahko resnično usodne, pa ne samo za tistega, ki jih je kršil!!!
    Sem se spomnila na nekaj, ko smo se vračali iz morja. Bila je nedelja in seveda gužva na cesti… in zato tudi odločitev, da uberemo pot po Jadranski magistrali… vsaj en delček, da smo se izognili tistim tunelom. Enkratno doživetje. Normalna vožnja in uživala sem ob tistih krasnih pogledih na sončni zahod… morje, vsi tisti otočki, se malo vmes še ustavili, res je bilo lepo. Kasneje smo se nekako kljub vsemu priključili na hitro cesto. In zanimivo. Vso pot je bilo policijsko spremstvo. Vozili so po levem pasu, po vsem pravilih 🙂 Nobenega večjega zastoja, ker so nekako regulirali ves promet. Kar se mi je zdelo zelo pametno. (130 – 100 odvisno od omejitev)
    Smešno pa je bilo to (lahko bi rekla tudi žalostno) ko se je pripeljalo od zadaj kar nekaj zaletavih voznikov. Nervozno blendali, te hoteli izriniti iz ceste… vijugali med avtomobili iz enega pasa na drugega itd… v bistvu so te prisilili, da si se jim umaknil…ne glede, ali si vozil po levem pasu, ali po desnem… enostavno so vstrajno rinili v tebe…
    Bili sta namreč dve koloni. Tisti na desni tako ali tako niso smeli naprej (oz. niti upali niso) tisti na levi, pa naprej enostavno niso mogli. In kot sem že napisala… (smo vozili z določenim razmakom) smo jim pač dali prednost. Z mislijo: “Saj se boš kmalu umiril.” In res, ko so zagledali pred sabo tiste plave lučke… so se postavili v izbrano vrsto in lepo počasi… naprej. In to se je dogajalo prav vso pot. Kar veliko je bilo takih. In če sedaj povem, da smo najprej vozili skoraj za policijskim spremstvom…potem, pa smo bili čisto nekje od zadaj… To pomeni, da je takih izsiljevalcev bilo kar veliko na cesti.
    In potem se postavlja vprašanje in naše gledanje? Večina se boji le kazni… nihče pa tega, da lahko povzroči nesrečo, poškoduje sebe oz. celo koga drugega??? To je napaka. Torej samo kazen???

    Lepo bodi na svoji strani in lep dan ti želim!

    Komentar od VILINČEK — 13. septembra 2007 @ 9:46 dop | Odgovori

  2. Mene bolj razjezijo vozniki, ki vozijo pod omejitvami, se pravi, da če je omejitev 90, on vozi 80. Takrat se mi meša in resnično samo iščem način, da ga prehitim. Voznikom, ki vozijo prehitro, se umaknem in jih pustim, da nadaljujejo svojo vožnjo. Kako se bo končala je odvisno od njih.
    V glavnem raje vidim, da ljudje vozijo tako, da se vidi da so z mislimi na cesti in ne kje drugje npr. opazujejo okolico, ker pri tem je vse skupaj veliko bolj negotovo kaj bo naredil v naslednji sekundi. In menim, da je omejitev 70 na ravni cesti, popolnoma nesmiselna. Tako namreč imajo v Avstriji in samo tam sem enkrat plačala kazen, ker sem skoraj zaspala ob taki bedni, tečni vožnji.

    Komentar od mikimiska — 17. septembra 2007 @ 12:54 popoldan | Odgovori

  3. ojla ojla. pozdrav na vaš konc :), pa en objemček Vlatki.

    Komentar od M&M — 17. septembra 2007 @ 1:49 popoldan | Odgovori

  4. #VILINČEK

    Se pravi kazen mora biti hudo boleča 😉 . Potem pa zaleže.

    Komentar od GRiSON — 18. septembra 2007 @ 5:50 dop | Odgovori

  5. #mikimiska

    To je pa že druga zgodba. Razsodniki so vedno dejali: “Bojte se počasnih voznikov!”

    Komentar od GRiSON — 18. septembra 2007 @ 12:53 popoldan | Odgovori

  6. grison,

    imaš srečo, da ni bilo policajev, drugače bi bil ob aparat in evrčke 😉 😉

    Komentar od vlatka — 20. septembra 2007 @ 3:11 popoldan | Odgovori

  7. m&m,

    objemček vračam nazaj, in lep dan v tvoje kraje 🙂

    Komentar od vlatka — 20. septembra 2007 @ 3:12 popoldan | Odgovori

  8. Le za kaj 😉 .

    Komentar od grison — 22. septembra 2007 @ 8:00 dop | Odgovori


RSS feed for comments on this post. TrackBack URI

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

Blog at WordPress.com.