GRiSON

19. decembra 2007

GRiSON

Filed under: Dekani — grison @ 6:35 dop

Dekani

grison_grb_druzine.gif Bolečina v mojem križu se je zopet pojavila, trpljenje se v meni nadaljuje, podobno kot je bilo trpljenje mojih prednikov. Prav gotovo sem produkt nekega Francoskega vojaka, ki je po naročilu moral ostati na območju današnje Istre. Zgolj slučaj je sprožil iskrico ljubezni, rodil se je moj pran-nono Grison. Pred časom (leta 2005) smo praznovali dvestoletnica Napoleonove vladavine ob vzhodnem Jadranu. Francoska meščanska revolucija pod vodstvom Napoleona sta močno zaznamovala marsikatero področje in v koreninah spremenila družbeno življenje. V tistem času se je Napoleon v Franciji utrdil na oblasti ter začel s svojimi zmagovitimi pohodi po Evropi. Prvi večji cilj so mu bile vojaško slabotne, zato pa trgovsko bogate državice italskega polotoka. 18. aprila 1797 je zasedel Istre, kar je pomenilo tudi dokončni propad Beneške republike. Na prehodu iz 18. v 19. stoletje je provinca Beneška Istra dobila novo ime departma pod vodstvom Angela Calafati s civilnim magistratom v Kopru. Kasneje je Napoleon Istro povzdignil v vojvodino, za istrskega vojvodo pa je imenoval maršala Bessierja. Francozi so formalno izenačili pravice državljanov, omejili moč Cerkve ter ukinili številne samostane in bratovščine, z upravnimi reformami pa so v deželi kmalu uvedli tudi svoj davčni sistem. Kljub uvajanju številnih svoboščin, kot npr. toleriranje t.i. “konkubinata” (priležništvo), olajšave kmečkih bremen idr., fevdalnega sistema niso ukinili.

Tedanje največje istrsko mesto je bilo Rovinj z okoli 9.000 prebivalci, ki pa je bilo tudi največje oporišče nasprotnikov Francozov. Sledili so angleško-francoski spopadi, tudi na istrski obali, v tej borbi so proti Francozom podpirali še gusarstvo. Tudi razbojništvo je bilo eden izmed pomembnejših dejavnikov notranjega življenja Istre. Nezakonitost je bila tolikšna, da prebivalci južne Istre in Rovinja niso upali iz mest, ne da bi razbojnikom vnaprej plačali svojemu imetju primernega davka. Ker so za svoje neprestane vojaške pohode potrebovali mnogo denarja, živine in vojakov, je vse plačevalo ljudstvo. Med ljudmi je prihajalo do nezadovoljstva. Ko so Francozi leta 1813 stopili v vojno s koalicijo evropskih držav, so se kmetje v osrednji Istri priključili avstrijskim četam v bojih s Francozi.

razdelitev_istre.jpg

Leta od 1943 do 1945, se hrvaški del Istre oblikuje v pokrajino oziroma področje v okviru Narodno-osvobodilnega gibanja nove Hrvaške, severni del Istre pa v okviru slovenskega Narodno osvobodilnega gibanja v del nove Slovenije.

Še nekaj zanimivosti. Izvor besede Grison izhaja iz francoske besede gris, kar bi pomenilo siv. Beseda Grison (Galictis vittata) je povezana tudi z vrsto južno ameriške sivo bele družine živali, ki pripada kunam kakor tudi podlasicam.

grison_galictis_vittata.jpg

Grison Alpe so gore v Graubünden kantonu v Svici (Graubünden v nemščini pomeni ime za Grison regijo). V Grison Alpah so nekatere znane velike gore ko so Tödi z 3614 m in najvišja vrh Piz Bernina z 4048 m.

grison_svica.jpg

Francois Adolphe Grison je priznan Francoski slikar

adolphe-grison.jpg francois-adolphe-grison.jpg

Advertisements

4 komentarji »

  1. Grison. Malo pozna sem in nimam več časa brati. A mi je že Vlatka povedala za tvoje težave. Kako ti naj pomagam? Malo te pogrejem na daljavo. Drugega ne morem in ti zaželim, da te bolečine čimprej izpustijo iz svojega objema. Naj te raje objema okrog križa kakšna topla roka in bo vse dobro.

    Vesele praznike. Hvala za vse žarke, ki si jih nosil na moje strani. Se še beremo si še pišemo. In seveda sreče, veliko sreče… ****

    Komentar od VILINČEK — 21. decembra 2007 @ 3:07 popoldan | Odgovori

  2. Vilinček, nikoli ni prepozno, tvoj objem vedno pomaga. V križu je se je nekaj premaknilo, toplota je naredila svoje, sedaj sem skoraj tak kot gumica, in se veselim Novega leta. Tudi tebi žarek sreče, v prihajajočem letu.

    Komentar od grison — 23. decembra 2007 @ 9:42 dop | Odgovori

  3. grison,

    če spoznaš bolečino, se z njo lažje spoprimeš. In ko bolečia neha, veš bolj ceniti sebe.

    A ti nisem v burji govorila, da se vsake toliko časa ogrej in da ne pretiravaj? Pa me nisi poslušal.

    o, ti moje zlato najdražje, tako te štimam.

    Komentar od vlatka — 23. decembra 2007 @ 9:28 popoldan | Odgovori

  4. Vlatka, za vse pa ja ni kriva burja. Še dobro, da se lepo prileže našemu pršutu.

    Komentar od grison — 31. decembra 2007 @ 11:49 dop | Odgovori


RSS feed for comments on this post. TrackBack URI

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

Blog at WordPress.com.