GRiSON

19. januarja 2008

DRAGA LEKCIJA

Filed under: Aktualno — grison @ 4:42 dop

Intervju:

grison-milan.jpg

Milan, je eden od tistih nesrečnikov, ki je v Sloveniji zbrisan, ga ni, nima osebne izkaznice, ne potnega lista. Ostalo mu je samo vozniško dovoljenje, ki pa je že zdavnej preteklo. Star je 72 let, in brez prihodnosti. Včasih so pota v življena, polna nepredvidljivih križišč, v katero smer se obrniti, da se ne zgodi najhujše?

Z Milovanom Peičićičem sva se dobila na Kidričevi ulici v Kopru in se odločila, da vrževa nekaj vprašanj na vrtu znanega lokala v središču Kopra. Ob pijači sem ga napadel z vprašanji:

GRiSON: Koliko časa si že v Sloveniji in s kom si se ukvarjal?

Milan: V Sloveniji sem od leta 1957. V Koper pa sem prišel leta 1964. Delal sem kot samostojni privatnik v gradbeništvu. 9 let v Buzetu in 4 leta v Kopru.

GRiSON: Zadnjič sem bil kot opazovalec na trgu Brolo, in spremljal kaj se je takrat dogajalo. Ležal si na tleh in kričal: »Fašisti, poglejte kaj so storili!« Kaj se je takrat zgodilo?

Milan: To je bilo 22. novembra 2007. Dobesedno so me vrgli iz mojega stanovanja. Zmetali so vse moje pohištvo na cesto, in vse razbili, ter nato odpeljali na deponijo.

GRiSON: Ali lahko malo več poveš o tem tvojem stanovanju?

Milan: Od Stanovanjske skupnosti sem dobil nekaj kar je bilo štali podobnega. Vse je bilo v zelo slabem stanju, zato sem moral marsikaj na novo zgraditi, vložil veliko denarja, da je iz tega nastalo stanovanje.

GRiSON: Dobro, obnovil si stanovanje, in kaj se je nato zgodilo?

Milan: Kasneje sem zaprosil stanovanjsko, ker sem obnovil stanovanje, na svoje stroške, da mi povrnejo denar.

GRiSON: Pa si dobil denar?

Milan: Denarja mi niso izplačali. Rekli so mi, da naj predložim račune. Teh pa nisem imel, ker sem vse sam obnavljal, računov pa nisem shranjeval.

GRiSON: Se pravi, ni bilo nobene možnosti, da ti stanovanjska povrne stroške?

Milan: Ne, kasneje sem od njih dobil stanovanjsko pogodbo. V začetku sem še nekako plačeval najemnino, vendar kasneje ni bilo to več možno. Imam 224 € mesečno socialno pomoč. Nekaj gre za elektriko, nekaj za vodo, tako mi ostane še nekaj za hrano.

GRiSON: Se pravi, nisi plačeval najemnine!

Milan: Jaz sem prenovil stanovanje, niso mi povrnili stroškov, zdaj pa Stanovanjski sklad zahteva naj plačujem najemnino.

GRiSON: Dobro, in kdo te je vrgel iz stanovanja?

Milan: Zadeva je bila obravnavana na sodišču. 22. novembra 2007 je sodni izvršitelj Franko, dobil nalogo, da izprazni stanovanje. Udrli so skozi okno in zmetali mojo opremo na cesto, vse so razbili in uničili. Kasneje sem izvedel, da so vse moje stvari odpeljali na deponijo.

GRiSON: Danes je že skoraj dva meseca od dogodka, ko so ti vzeli stanovanje, kje si potem spal vse te dni?

Milan: Na začetku, prve dni nisem nikjer spal. Potikal sem se po Kopru, malo tu malo tam. Kasneje nekaj dni pri mojem znancu. Danes spim v veži pri Marku Breclju, saj ga poznaš tisti s klobukom. Ponudil mi je skromno ležišče, in nekaj imam tudi za pokriti, vendar tam je težko spati. Imajo koncerte, včasih pozno v noč tudi do dveh zjutraj nimam miru.

GRiSON: Ali se je do danes sploh kdo zanimal zate?

Milan: V Primorskih novicah, je bila objavljena slika, ko sem ležal na tleh. Kasneje je prišel njihov novinar, da napiše članek o meni v časopis. Vendar ga še niso objavili, ker baje morajo preveriti še ostale vpletene.

GRiSON: Se lahko pohvališ, da si za državo Slovenijo veliko naredil?

Milan: Ko je bil potres v Skopju, sem bil med prvimi, ki je pomagal pri obnovi, ravno tako sem še z dvema mojima delavcema priskočil na pomoč v Tolminu in v Črni Gori. Med prvimi sem nakazal 100.000,00 SIT denarne pomoči za Rdeči križ.

GRiSON: Kakšna je torej tvoja prihodnost, je kdo pripravljen pomagati?

Milan: Obljubljajo mi sobo v Samskem domu ali pa v Domu ostarelih tu v Kopru. Tisti glavni so vsi na dopustu, zadeva se vleče že nekaj časa, ne vem, najraje bi se pritožil, pa nimam denarja niti za živeti, kaj šele za odvetnika.

Advertisements

6 komentarjev

  1. Žalostne zgodbe zelo žalostne. Upam, da se mu kmalu obeta ta dom.
    Tudi na mojem območju smo že pred leti imeli podoben primer. A dokler je bil neoskrbljen (na njegovo stanje je vplival seveda tudi alkohov, kar je posledično povzročilo, da je vso svoje premoženje zapravil) se je potikal in živel od milosti dobrih ljudi. Nekako so potem sami krajani oz. so tudi sorodniki stopili skupaj in mu oskrbeli dom za ostarele.
    Čez kakšno leto se je znova pojavil, pač je šel na en mali obhod od enega do drugega in se prišel tudi zahvaliti. 🙂 Prerojen in nov. Urejen, tudi na kilcah je pridobil in prav lušno smo se nasmejali, ob njegovih zgodbicah iz doma…v glavnem zadovoljen.
    Upam, da se tudi vašemu Milanu čimprej nekaj uredi.

    Objem od Vilinčka!

    Komentar od VILINČEK — 19. januarja 2008 @ 2:49 popoldan

  2. In kaj pove ta zgodba. Da v bistvu človek, ki je zaradi nekih razlogov pristal na dnu (svojih ali se za tem srkivajo tudi kakšni zunanji vzroki) ne rabi veliko, prostor, hrano in malo topline.

    Lep vikend. 🙂

    Komentar od VILINČEK — 19. januarja 2008 @ 2:52 popoldan

  3. grison,

    pa si ti pravi profi novinarstva 🙂 ,

    MIlan pa, hja, račune je vedno dobro imeti pri roki. Tudi, ko imaš denar še v žepu 😉

    Komentar od vlatka — 19. januarja 2008 @ 5:34 popoldan

  4. Vilinček, seveda, takšne in podobne zgodbe se dogajajo pred našimi očmi. Da je Milan padel tako nizko, je v bistvu sam kriv. V življenju je naredil kar nekaj napak, to je lahko za marsikoga usodno. Na vrsti je država, in njena naloga je, da te napake popravi.

    Komentar od grison — 20. januarja 2008 @ 4:28 dop

  5. Vlatka, samo zanimalo me je, kot opazovalca, kaj se je takrat dogajalo.

    Komentar od grison — 20. januarja 2008 @ 4:30 dop

  6. grison,

    pa ti gre dobro 🙂

    Komentar od vlatka — 2. februarja 2008 @ 7:33 popoldan


RSS feed for comments on this post. TrackBack URI

Blog at WordPress.com.