GRiSON

23. aprila 2008

MARIJA IN BOG IMATA PRAVICO IZVEDETI

Filed under: Dekani — grison @ 9:09 dop

DEKANI

Napočil je dan resnice, mogoče še ni prepozno. Moja sestrična je neizmerno oprostite na izrazu neinteligentno bite. Da ni končala osnovne šole, prav gotovo nisem kriv. Že dvajset let mi očita, kje sem ves čas hodil?, in še doda, »gonil si se po svetu, medtem ko sem jaz samo garala«. »Lahko tebi, ko si študiran«, »zdaj pa tu serješ, Ljubljančan«.

Ob nedeljah hodiš k maši, in iščeš v cerkvi svojega boga. Ob enem pa ves čas delaš kažin in razprtije. Glede na to, kako si agresivna, kot je zadnje čase tudi naša cerkev, lahko v bodočnosti pričakujem še dosti večje težave. Sam k maši ne hodim, pa vendar ali se tam učiš grdega početja?

Že ob vsakodnevnem pozdravu, se ti v grlu zatakne knedel in komaj šepetaje odzdraviš »dober dan«.

Pa saj ti ni treba narediti nič neobičajnega, da bi postala srečna in zdrava vernica ali zaradi mene tudi ateistka, ali pač? Tvoj konflikt je v večini primerih neizogiben, vsakokrat zliješ svoje nerazumno ogorčenje na mimoidočega. Vsakdo je krivec tvoje revščine v glavi in blagostanju.

Marija ni ti potrebno hoditi v cerkev, da postaneš poštena vernica. Če si kradla, lahko problem kleptomanke enostavno rešiš, prenehaj s krajo. Če grdo nekomu želiš, ne želi slabo ljudem okoli tebe. Lahko bi ti napisal 10 božjih zapovedi, da bi se soočila z nauki krščanstva, vendar ti ne mislim vbijati v glavo pobožne verske vzgoje in vzdigovati glasu. Saj tudi batine, ki si jih v življenju prejela niso zalegle.

Marsikdo bo rekel, »s tako finto se ne strinjam«, saj je res malo podla. V tolažbo pa naj ti povem, da tudi če verjameš v Kristusa, se trudi biti bolj obzirna do soljudi. Niso vsi ljudje na svetu hudobni, nekaj nas je, ki želimo živeti v miru, brez nepotrebnega zmerjanja, in obtoževanja.

Če želiš v prihodnosti v miru umreti, je potrebno za to tudi nekaj storiti.

22. aprila 2008

ALI LAHKO VOHAŠ, KAJ SE KUHA

Filed under: Dekani — grison @ 11:19 dop
Tags:

Dekani

Živim v času ko vsak drugi zakon propade, vsakodnevno pijem klorasto vodo in jem hruške s klormekvatom. Pravijo naj konzumiram slovensko hrano in pijačo. Če tako nadaljujem sem torej pripravljen sprejeti v želodec še kakšen smrdljivi strup. Baje vsak dan vnašamo in pojemo okroglih 300 strupov. Najboljši sosed mi danes ponuja cenejše nepakirane banane. Cena je znižana za celih 40 %. Pri vsem tem me vznemirja misel, ali je z bananami vse v najlepšem redu. Pa čeprav mi bogati trgovec zagotavljajo, da je hrana Slovenskega izvora kvalitetna . No, banane niso ravno Slovenskega izvora, glede na globalno segrevanje Zemlje, se v prihodnosti lahko pričakujemo tudi vzgojo slovenskih banan. Kako realna je pri tem moja življenjska pot, in koliko časa mi je še preostalo? Imam še kakšno možnost da normalno preživim še nekaj deset let? Do neke mere mi pomaga vzdrževati kondicijo in zdravje tek, vendar se bodo v prihodnosti gotovo pojavile težave. Pravzaprav so že na pohodu. Ponavadi se odločim za standardno gozdno pot na Goli hrib. Moja tekaška pot vijugasto poteka po različnih tujih parcelah. Včasih med tekom srečam tudi kakšnega izgubljenega planinca, namenjenega na bližnji Tinjan. En majhen delček poti je speljan tudi čez mojo parcelo. Dolgoletno življenje, ki od vekomaj poteka po teh žilah poti, je presekal sosed. Moje gibanje po poti je prepovedano.

21. aprila 2008

LOJZETOV VZPON

Filed under: Aktualno — grison @ 1:23 popoldan

Dekani

Turobno deževno vreme je kazalo svoje zobe, vendar to ni nikoli motilo neustrašnih kolesarjev, da se ne bi udeležili prvega tradicionalnega srečanja Lojzetovega vzpona na Vremščico. Srečanje kolesarjev je bilo že veliko dni prej domenjeno, o njem smo se pogovarjali že na našem vsakoletnem Novoletnem srečanju.

vremscica_postanek.JPG

Zbrali smo se pri Lojzetu v Gornjem Vremenu. Sonce se je kljub vsemu tu in tam sramežljivo prikazalo izza oblakov.

Priprave niso dolgo trajale, pred odhodom smo pospravili bogato obložen narezek, ki ga je pripravila Sonja. Seveda pred odhodom tudi domači Jagermaister ni smel manjkati. In že smo se odpravili proti Vremščici. To je planotasta vzpetina v jugo zahodni Sloveniji, med Krasom Slavinskim ravnikom in Košansko dolino. Njen najvišji vrh eden zadnjih tisočakov na Slovenski planinski transverzali proti morju in meri 1027 m. Danes neposeljen in nekoliko zaraščen s strmi kraški travniki. Pred časom so bili tu pašniki za živino.

vremscica_skupaj.JPG

Na Vremščico se največkrat odpravijo tisti, ki hodijo v naravo iskat tišino, in ne pogrešajo daleč naokoli planinskih koč. Danes smo doživeli prijeten sprehod in lep nekoliko meglen razgled, ki je segal vse od Nanosa na severu do Slavnika in Snežnika na jugu tja do italijanske obale.

vremscica_morje.JPG

vremscica_prve_rozice.JPG

V izletu na Vremščico uživajo ljubitelji rož, saj jih je tu v izobilju. Na travnikih so se že kazali prvi poganjki narcis, potonik in perunik.

vremscica_jota.JPG

Rekreaciji je sledilo druženje ob polno založeni mizi dobrot. Pojedina in glasno smejanje se je razlegalo do večernih ur, ko smo se porazgubili po svojih domovih.

vremscica_sonja_lojze.JPG

Sonja in Lojze, hvala za dobro pripravljeno prijetno kolesarsko srečanje, čeprav tokrat brez koles.

In še nekaj utrinkov tu in tu.

13. aprila 2008

VREMŠČICA SLIKE

Filed under: Zabava — grison @ 4:29 popoldan

Create a free website or blog at WordPress.com.