GRiSON

23. avgusta 2008

DREVO JE MORALO PASTI

Filed under: Dekani — grison @ 7:12 dop

Dekani

Neurje je kolovratilo skoraj po celi Sloveniji. Toča nam je bila letos sicer prizanesena, vendar vremenske razmere po Sloveniji so prizanesle škodo tudi nam v Dekanih. Ujma se je znova razdivjala. Poškodovala in zlomila je mogočno drevo pred trgovino Mercator. Krajani so hitro poskrbeli, da preteča nevarnost ne bi naredila še kakšne večje škode. Ali pa celo nove človeške žrtve. Veja je ogrožala varnost, mimoidočih in stoletno drevo je moralo pasti.

Spretni gozdar

Motorka je kos še tako debelemu deblu

Advertisements

ČISTA LOPATA II

Filed under: Dekani — grison @ 7:05 dop

Vse kaže, da je moja priljubljena tema »smeti« v Dekanih. Še nekdo v vasi je, ki bi želel čisto okolico. V te zabojnike naj bi vaščani metali ostanke sveč in suho cvetje. Zabojnik naj bi služil za potrebe pokopališča.

Vse lepo in prav, če bi se »smrduhi« držali dogovora, in smeti metali v svoje zabojnike.

grison_zabojnik.JPG

Pa kaj, kljub opozorilu, da te drugi vidijo, ne zaleže kaj dosti. Kupček se iz dneva v dan veča. Sicer urejenemu parkirišču to ni v ponos. Pogled in smrad meče slabo luč na tiste, ki bi si želeli red in čistočo. Naključni gost, vidi zanemarjenost že takoj na začetku ob prihodu v vas Dekani.

grison_afera-smeti.JPG

Ves trud je zaman, slika ostaja vedno enaka. Le kup smeti se iz dneva v dan veča.

grison_kdo-bo-placal.JPG

19. avgusta 2008

ČISTA LOPATA

Filed under: Dekani — grison @ 4:46 dop

Dekani

Čas je za čisto okolico, oziroma po vzoru Slovenske politike, čas za čisto lopato.

Če želimo v resnici očistiti našo okolico nesnage, je potrebno začeti čistiti najprej pri sebi.

grison_dvorisce.JPG

Nekatere »korte« v vasi so izredno neprivlačne in zanemarjene. Čeprav imamo v Dekanih vsakoletno akcijo čiščenja, odvoz kosovnega matirala, ostajajo dvorišča leta za letom, okrašena z odsluženimi kosi bele tehnike. Da o nametani neuporabni krami niti ne govorim.

grison_prepovedano.JPG

A to še zdaleč ni vse, vedno znova se rojevajo novi kupi smetišč, ki mečejo slabo luč na vse ostale prebivalce naše vasi. Nobenega dvoma ni, da med nami živijo »smrduhi«, ki »zasvinjajo« vse kar se »zasvinjati« da.

grison_smeti.JPG

15. avgusta 2008

ŠTURKI

Filed under: Dekani — grison @ 7:27 dop

Dekani

V mislih se vračam v otroštvo, gledam vaške perice, ki perejo perilo ob potoku. Čisto in belo je, z rokami drgnejo po hrapavi površini, z ogromno kocko mila namilijo in zopet, znova in znova drgnejo. Ja, tako so si nekoč naše ženske v vasi krvavo služile kruh. Potem so na glavi nosile »žehto« v Trst, tam pobrale novo umazano perilo. In pranje so ponavljale iz dneva v dan.

Takrat je bila voda kristalno čista, brez bojazni si jo lahko pil. Minilo je že kar nekaj let, voda v Potoku še ni nikoli usahnila. Dan današnje dni smo jo še vedno pili, bila je dovolj čista, da še ni nihče imel želodčnih težav.

grison_sturki.JPG

Ponavadi kakšno uro tekam po bližnjih Dekanskih hribih, na koncu se vedno ustavim na Šturki. Mrzla voda iz Potoka mi ravno prav »ofriša« obraz in žejna usta.

Danes je sodu izbilo dno, voda je imela okus po olju. Nekdo od sovaščanov je v bližini izvira malomarno izlil staro olje (moje mnenje). Seveda sem onesnaževanje takoj prijavil na Policijo.

V bližini je nekdo naredil jamo za popravljanje avtomobilov oziroma tovornjakov. Ne vem, mogoče je bil tu izvor malomarnosti? Vsekakor objekt ne sodi na to mesto, lahko se zgodi delovna nesreča in tekočina iz vozila, prosto odteče v Potok.

grison_jama.JPG

31. julija 2008

DREVO JE MORALO PASTI

Filed under: Dekani — grison @ 7:11 dop

Dekani

Neurje je kolovratilo skoraj po celi Sloveniji. Toča nam je bila letos sicer prizanesena, vendar vremenske razmere po Sloveniji so prizanesle škodo tudi nam v Dekanih. Ujma se je znova razdivjala. Poškodovala in zlomila je mogočno drevo pred trgovino Mercator. Krajani so hitro poskrbeli, da preteča nevarnost ne bi naredila še kakšne večje škode. Ali pa celo nove človeške žrtve. Veja je ogrožala varnost, mimoidočih in stoletno drevo je moralo pasti.

Spretni gozdar

Motorka je kos še tako debelemu deblu

1. junija 2008

Fešta oljk

Filed under: Dekani — grison @ 9:54 dop

4. tradicionalna Fešta oljk bo v soboto 7. 6. 2008 V Dekanih.

PROGRAM

OB 11.00

• OTROŠKE KULlNARlČNE IN LIKOVNE DELAVNICE

OD 11.00

• RAZSTAVA IN SEJEM KMETIJSKEGA ORODJA IN MEHANIZACIJE

• PREDSTAVITVE DRUŠTEV IN OLJARJEV

OB 15.00

• PREDAVANJE O NAPAKAH PRI REZI OLJKE

OB 16.00

• PREDAVANJE O VARSTVU OLJKE PRED PAVJIM OČESOM IN SIVO OLJKOVO PLESNIJO

OB 17.00

• PREDAVANJE O OCENJEVANJU KAKOVOSTI OLJČNEGA OLJA IN OCENJEVANJE VZORCEV OLJČNIH OLJ

OD 17.00

BOGAT KULTURNI PROGRAM Z NASTOPl

• LOVSKEGA PEVSKEGA ZBORA DEKANI

• DRAMSKE SKUPINE OŠ DEKANI

• GLEDALIŠKE SKUPINE IZ DEKANOV

• ŽENSKE PEVSKE SKUPINE “DEKLETA IZ ŠKOFIJ”

GODBENO DRUŠTVO “MUŽIKA SV. LAZAR BORŠT”

• VAŠKI KANTAVTOR “K’K’DEK”

OB 18.00

DEGUSTACIJA DOMAČH JEDI, PRIPRAVLJENIH IZ OLJK IN OLJČNEGA OLJA

OB 20.30

• RAZGLASITEV NAJBOLJŠEGA VZORCA OLJČNEGA OLJA NA 4. TRADICIONALNI FEŠTI OLJK

IN PODELITEV NAGRAD NAJBOLJŠiM OLJARJEM

PRIREDITEV BO POTEKALA POD ŠOTOROM V CENTRU VASI

25. maja 2008

KAR STOPIL BI SE

Filed under: Dekani — grison @ 9:53 dop

Dekani

Hipec nazaj, me je pozdravila hčerka moje velecenjene sestrične Marije. Dobronamerni, nepoučeni opazovalec bi si mislil, »saj to ni nič takega.« Pa je. To pomeni, da imamo kljub vsemu v vasi demokracijo, ki se ne meni za mnenje vaščanov, ki prepovedujejo pozdravljanje skreganih ljudi med seboj in se poslužujejo policijskih metod iz obdobja mračnega socializma. Sedaj lahko končno v blogu narišem črto in spremenim mnenje mišljenja ljudi, da danes vidijo svet bolj veselo in razigrano.

Mogoče bi za ta primer sicer lahko zatrdil, da je bil včasih vzrok še ne dovolj razvita liberalna demokracija, da bi lahko z mojo skromno logiko razrešili to protislovje. Ali pa gre tu za obraten pojav, liberalne demokracije, ki je bil v vasi v resnici vse preveč črnogled.

Zato imam danes, namesto nekdanjih zbeganih Mussolinijevih govorov zavajanja javnosti bolj umirjen glas, ki me bo prepričal, da kapitalizem le ni tako slab. Pa čeprav za vsako ceno, ne glede na žrtve in milijon lačne in brezpravne raje.

»Ni jih tako malo, ki so na lahek način v vsega nekaj letih prišli do bogastva, ki ga ne morejo zapraviti do konca svojih dni – Najbolj razvpit tajkun je zagotovo Boško Šrot, katerega premoženje naj bi bilo večje od v premoženja njegovega someščana Mirka Tuša – Tudi Zoran Jankovič, Herman Rigelnik in Bojan Petan sodijo na seznam novodobnih tajkunov – Vse druži, da so bolj ali manj povezani z zloglasnim Kučanovim Forumom 21 – Tudi Boško Šrot se je lani poleti na enem od hrvaških otokov sestal z nekdanjim predsednikom države in le malokdo verjame, da sta bili temi njunih pogovorov le vreme in cvetoče morje.«

Prav božansko je poslušati, da na Zemlji še obstaja raj. Tam se je ustavil čas, obstaja blagovna menjava prvinski ljudje so neizmerno srečni.

P.S. Ni mi vseeno, to morate okusiti, prav gotovo se boste očistili negativnih stvari.

23. aprila 2008

MARIJA IN BOG IMATA PRAVICO IZVEDETI

Filed under: Dekani — grison @ 9:09 dop

DEKANI

Napočil je dan resnice, mogoče še ni prepozno. Moja sestrična je neizmerno oprostite na izrazu neinteligentno bite. Da ni končala osnovne šole, prav gotovo nisem kriv. Že dvajset let mi očita, kje sem ves čas hodil?, in še doda, »gonil si se po svetu, medtem ko sem jaz samo garala«. »Lahko tebi, ko si študiran«, »zdaj pa tu serješ, Ljubljančan«.

Ob nedeljah hodiš k maši, in iščeš v cerkvi svojega boga. Ob enem pa ves čas delaš kažin in razprtije. Glede na to, kako si agresivna, kot je zadnje čase tudi naša cerkev, lahko v bodočnosti pričakujem še dosti večje težave. Sam k maši ne hodim, pa vendar ali se tam učiš grdega početja?

Že ob vsakodnevnem pozdravu, se ti v grlu zatakne knedel in komaj šepetaje odzdraviš »dober dan«.

Pa saj ti ni treba narediti nič neobičajnega, da bi postala srečna in zdrava vernica ali zaradi mene tudi ateistka, ali pač? Tvoj konflikt je v večini primerih neizogiben, vsakokrat zliješ svoje nerazumno ogorčenje na mimoidočega. Vsakdo je krivec tvoje revščine v glavi in blagostanju.

Marija ni ti potrebno hoditi v cerkev, da postaneš poštena vernica. Če si kradla, lahko problem kleptomanke enostavno rešiš, prenehaj s krajo. Če grdo nekomu želiš, ne želi slabo ljudem okoli tebe. Lahko bi ti napisal 10 božjih zapovedi, da bi se soočila z nauki krščanstva, vendar ti ne mislim vbijati v glavo pobožne verske vzgoje in vzdigovati glasu. Saj tudi batine, ki si jih v življenju prejela niso zalegle.

Marsikdo bo rekel, »s tako finto se ne strinjam«, saj je res malo podla. V tolažbo pa naj ti povem, da tudi če verjameš v Kristusa, se trudi biti bolj obzirna do soljudi. Niso vsi ljudje na svetu hudobni, nekaj nas je, ki želimo živeti v miru, brez nepotrebnega zmerjanja, in obtoževanja.

Če želiš v prihodnosti v miru umreti, je potrebno za to tudi nekaj storiti.

22. aprila 2008

ALI LAHKO VOHAŠ, KAJ SE KUHA

Filed under: Dekani — grison @ 11:19 dop
Tags:

Dekani

Živim v času ko vsak drugi zakon propade, vsakodnevno pijem klorasto vodo in jem hruške s klormekvatom. Pravijo naj konzumiram slovensko hrano in pijačo. Če tako nadaljujem sem torej pripravljen sprejeti v želodec še kakšen smrdljivi strup. Baje vsak dan vnašamo in pojemo okroglih 300 strupov. Najboljši sosed mi danes ponuja cenejše nepakirane banane. Cena je znižana za celih 40 %. Pri vsem tem me vznemirja misel, ali je z bananami vse v najlepšem redu. Pa čeprav mi bogati trgovec zagotavljajo, da je hrana Slovenskega izvora kvalitetna . No, banane niso ravno Slovenskega izvora, glede na globalno segrevanje Zemlje, se v prihodnosti lahko pričakujemo tudi vzgojo slovenskih banan. Kako realna je pri tem moja življenjska pot, in koliko časa mi je še preostalo? Imam še kakšno možnost da normalno preživim še nekaj deset let? Do neke mere mi pomaga vzdrževati kondicijo in zdravje tek, vendar se bodo v prihodnosti gotovo pojavile težave. Pravzaprav so že na pohodu. Ponavadi se odločim za standardno gozdno pot na Goli hrib. Moja tekaška pot vijugasto poteka po različnih tujih parcelah. Včasih med tekom srečam tudi kakšnega izgubljenega planinca, namenjenega na bližnji Tinjan. En majhen delček poti je speljan tudi čez mojo parcelo. Dolgoletno življenje, ki od vekomaj poteka po teh žilah poti, je presekal sosed. Moje gibanje po poti je prepovedano.

16. marca 2008

KOŠANC

Filed under: Dekani — grison @ 6:19 dop

Dekanigrison-marija.JPG

Poravnati moram svoj dolg.

Sosednja hiša je bila že od nekdaj med bolj imenitnimi v naši vasi. V posesti so v Vali imeli najboljše kose zemlje in v hlevu je vedno mukalo. Pri hiši je bil skoraj vedno en par konj, in največji voz. Iz njihove kantine so pršuti vedno najlepše dišali. Bili so kar malo vzvišeni, več vredni ni bil vsak dober za njihovo družbo. Samo za denar se jim je šlo, le redko, da je iz njihove hiše odšla kakšna neplačana steklenica vina.

Mario ni imel nobenega sina, neredko ga je prešinila misel, ki je že lep čas takrat tičala v njegovi glavi, le kdo bo nadaljeval njegovo delo. Imel je samo dve hčerki.

Včasih po vojni, se je ukvarjal z prodajo oslov, seveda je bil tisti čas redno zaposlen v Kopru. Kasneje, je vsa leta do svoje smrti pridno garal in obdeloval zemljo. Briškole ni igral v gostilno tudi ni zahajal, njegov delovni dan se je začel zgodaj zjutraj. Spominjam se, tista leta sem pogosto prišel na njegovo »korto«. Mario se je znal pogovarjati. Imel je občutek za sočloveka in hudičevo dobro je vedel, kaj lahko reče in česa ne sme. Vedno je pozdravil, klepetala sva, nekaj o politiki, nekaj o starih dobrih časih, o vojni.

Velikokrat mi je pravil različne zgodbe, ki jih je preživel kot vojni ujetnik v taborišču.

Z mojim očetom sta bila sovrstnika, letnik 21, oba sta takrat v času fašizma na Primorskem prisiljeno morala oditi v Italijansko vojsko. Moj oče je služil v Foggiji, Mario v Albaniji.

Svoji ženi je pravil »neumna baba«. Nič ga ni ustavilo. Do pikice natanko je znal osvežiti spomin na stare čase, temu je sledila tudi kakšna lepa beseda malo humorja, potem pa delo. Z njive se je vračal pozno popoldan. Pregledal je časopis, v takem zaporedju so minevali dnevi, leta, vse do njegove bolezni. Bil je čisto nasprotje od svojih članov v družini, kot da ne sodi k njim.

Radenka, njegova prvorojena hči, mu niti malo ni bila podobna. Ne rečem, za moj okus grda ženska, njene oči me spominjajo na sovo, če razmišljam naprej, bi jo uvrstil med osebe, ko ti že občutek pravi, da je antipatična. Hodi malo postrani, kot da bi na ramenih prenašala težko breme svoje mladosti. Vaščani govorijo, da hodi v vinsko klet in na skrivaj pije kot smuk. Najraje bi me vlačila po sodišču, to mi ves čas grozil, in laži o meni, ne more oprati niti nedeljski obisk maše v naši vaški cerkvi.

Ko sem v osemdesetih letih prišel v Dekani, sem bil en ubog Ljubljanski »pezde«. Kljub temu, da je moj oče Dekančan, sem po domače bolj slabo znal govoriti. Njena miselnost, da ne znam pravega jezika me je vedno zbodla v srce. Takrat mi je bilo jasno, da bi najraje postavila državno mejo pri Črnemu Kalu.

Misli, da sem tako neumen, da ne bi vedel, kaj se ji mota po glavi, haha. Na srečo imamo profesorji moč, in hitro spoznamo dobroto od zla. Utopila bi me v žlici vode, le če bi zmogla izbrati pravo rešitev.

Ko se pogovarja s teboj ne gleda v oči, njen izraz izžareva negativno energijo, je mračen, ravno to je podedovala tudi njena hči Tea. O, ta je šele pravi model, polna samovšečnosti in debelo kahlaste veleumnosti.

Zaposlena je na Pošti, kot poštarica za pultom. Tega ne bom nikoli razumel, le kako je mogoče zaposliti na delovno mesto delavca, ki ima opravka z ljudmi in ne zna osnovnih pravil obnašanja. Ko vstopiš v poštni urad, bi človek od uradnika pričakoval nasmeh na obrazu, in pozdrav ali kanček vljudnosti. Ne, tega si maloumna kmečka raja ne zasluži. Verjetno zahtevam veliko preveč, saj sem lahko kljub vsemu le zadovoljen, da pisemska pošiljka 100 % prispe na pravi naslov.

Tadeja hči Teje hodi že drugo leto na Ekonomsko gimnazijo in obiskuje našo šolo, vendar se me izogiba kot hudič križa.

Tisti dan sem šel po hodniku mimo nje, običajno se spodobi, da dijak pozdravi svojega učitelja. Toda kot da meni, le kam je šla njena dolžnost, ali nisem vreden pozdrava? Nagonsko sem odhitel mimo nje korak ali dva, potem pa me je prešinilo in sem se obrnil, češ, le kako se dečva obnaša. Lahko bi izustila, vsaj toliko, da nekaj zamomlja, in bi bilo vse v redu.

Obrnil sem se, stopim do nje, in jo vprašal »ali me ne poznaš?«, brez besed me je debelo gleda. Kot da sem pred njo padel z Lune. Hotel sem še nekaj spregovoriti, a sem se ugriznila v jezik. Najraje bi jo prisrčno objel in, ne da bi vprašal, odpeljal do bližnjega lokala na tortico. Pa saj ni sama kriva, da cefra živce staremu bedaku, ki misli, da ga morajo vsi dijaki po vrsti pozdravljati.

Potem se mi je vse skupaj zdelo smešno in zabavno, ampak si tega nisem upal povedati na glas, ker bi moj namen zbledel in bi se vse, kar mi je v tistem trenutku ležalo na srcu, pozabljeno razblinilo v zrak.

Ali pravilo še velja?

Jabolko pač ne pade daleč od drevesa.

25. februarja 2008

NE DAJTE SE PREVARATI

Filed under: Dekani — grison @ 7:01 dop

SiOL

Danes sem od Valerije izvedel: »Da sem črn, da sem grd.« Ponavadi sem bil smrad, vendar v resnici sem dober kot kruh in siv.

grison_kolona.jpg

Rad bi rekel bobu bob. Zgodba sega nekako v leto 1875, takrat so se naši nonoti pogovarjali, da prodamo tisto kolono. Bila je edina kolona v vasi, široka je bila dobra dva metra. (more…)

8. februarja 2008

PUSTOVANJE

Filed under: Dekani — grison @ 6:40 dop

DEKANI-PASJA VAS

 

Dekančani se ne dajo. Lansko pustovanje je bilo indijansko obarvano, letos so svojo tradicijo nadaljevali v eskimskem stilu. Turistično društvo Dekani je tudi letos priredilo tradicionalni pustni karneval. Povorka, sprevod pustnih mask in vozov po Dekanskih ulicah, je veselo potekal od hiše do hiše, in preganjala zimo. Tradicija nekaj velja, v zraku je pomlad, opazil sem da je mandel že pričel cveteti. Če zima je ali ni medveda bomo zažgali in potešili žejo. (more…)

3. februarja 2008

SEDIM IN RAZMIŠLJAM

Filed under: Dekani — grison @ 6:54 dop

grison-avtoportret.jpg

Najmanj kar lahko rečem, da me okolje v katerem živim spravlja v slabo voljo. Akcija kosovnega odvoza odpadkov, se pogosto organizirajo v naši vasi. Ko pa se sprehodim malo po obrobkih v vasi, vsepovsod ležijo kupi svinjarije, in je vse prej kot čisto okolje. Živimo v prepričanju, da je okolje rožnato in urejeno, vendar med nami živijo ljudje, ki jim ni mar za čistočo. Ugotavljam, da število divjih odlagališč še vedno narašča. Kljub dejstvu, da je organiziranih nekaj okoljevarstvenih akcij, še naprej ostajajo odlagališča različnim nemarnežem. In tako dolgoročno nastaja nepopravljiva škoda za okolje. (more…)

Naslednja stran »

Create a free website or blog at WordPress.com.